Pogosto sem videla, kako slabe poslovne novice koga tako zelo prizadenejo, da kar nekaj ur ali celo dni ni sposoben za pametno delo. Mnogokrat ljudi še bolj kot novica prizadene način, kako zanjo izvedo. Seveda tudi sama nisem imuna na to in pogosto me je slaba novica vrgla iz tira. V situacijah, kjer sem začutila tudi privoščljivost, pa sem se skoraj razbesnela. Takšne reakcije niso dobre ne za vodjo ne za ljudi, ki jih vodi. Sodelavci te opazujejo in tudi, če se trudiš, da ne komentiraš, iz tvojega obnašanja razberejo, da nekaj ni v redu in to vpliva tudi nanje.

Mirnost v poslovno napetih situacijah sem zavestno začela trenirati v Trimu. Kot novinka v podjetju situacij nisem doživljala tako zelo osebno in jim nisem pripisovala prevelikega pomena, kar se pogosto zgodi, če si v situacijo vpet tudi čustveno. Tako sem se reševanja lotila brez napetosti, s sproščenim odnosom in radovednostjo, kako lahko najdem kar najbolj optimalno rešitev. To se je dobro izkazalo in ob različnih izgubah, denimo sodelavcev, podatkov ali poslov, sem lahko mirno in preudarno našla primeren izhod iz neugodne situacije. V primerih, ko so bili sodelavci razburjeni in je padla tudi do mene kakšna težka beseda, obtožba ali očitek, sem se naučila, da sem iz sporočila izluščila bistvo, neugoden čustven naboj okrog njega pa sem preslišala.

Ko nisem bila čustveno vpletena v problem, sem se reševanja lotila brez napetosti, s sproščenim odnosom in radovednostjo, kako lahko najdem kar najbolj optimalno rešitev.

Naučila sem se tudi, da lahko vpliv nebesedne komunikacije uporabimo tudi sebi v prid. Z lastno telesno držo vplivamo na svoje misli in obnašanje. Sprememba obnašanja pa lahko privede do drugačnih rezultatov. Zato je pomembno, da smo pozorni tudi na svojo nebesedno komunikacijo, saj vpliva na to, kako razmišljamo in čutimo o sebi. Držo telesa lahko zavestno nadzorujemo in s tem vplivamo tudi na svoje počutje in razmišljanje. Znanstveniki so izmerili, da že dve minuti zavestne drugačne drže lahko povzročita spremembo razmišljanja. Torej, glavo pokonci in nasmeh na usta, pa bo kmalu tudi razpoloženje prešlo iz slabe v dobro voljo.

Držo telesa lahko zavestno nadzorujemo in s tem vplivamo tudi na svoje počutje in razmišljanje. Znanstveniki so izmerili, da že dve minuti zavestne drugačne drže lahko povzročita spremembo razmišljanja. Torej, glavo pokonci in nasmeh na usta, pa bo kmalu tudi razpoloženje prešlo iz slabe v dobro voljo.

V Svei sem se morala še bolj utrditi, da me nobena, še tako slaba novica, ni vrgla iz tira. Časa za to preprosto ni bilo, v vsakem trenutku je bilo potrebno odreagirati s polno pozornostjo in osredotočenostjo. Zato sem se morala naučiti, da sem hitro preklapljala med različnimi situacijami in z njimi povezanimi čustvi in razpoloženji. Ozaveščeno dihanje, zavestni preklop nezavednega dihanja iz avtomatizma v nadzorovano aktivnost, mi je pomagalo, da sem se hitro vživela v situacijo tukaj in zdaj. Nato sem se nasmejala, poiskala spomin na spodbuden, navdihujoč  dogodek iz preteklosti in sem bila pripravljena, da grem naprej.

Ozaveščeno dihanje, zavestni preklop nezavednega dihanja iz avtomatizma v nadzorovano aktivnost, mi je pomagalo, da sem se hitro vživela v situacijo tukaj in zdaj. Nato sem se nasmejala, poiskala spomin na spodbuden, navdihujoč  dogodek iz preteklosti in sem bila pripravljena, da grem naprej.

Tako so denimo ravno med prvim obveščanjem zaposlenih, da bodo odpuščeni,  klicali iz TV Slovenija, da nujno potrebujejo izjavo ob nastopu nove vlade. Ni mi bilo lahko preklopiti iz težkega vzdušja odpuščanj, iz notranje rane v zunanjo optimistično naravnanost, toda odločila sem se, da bom sodelovala, ker je bilo pomembno za Sveo, da se pokaže v javnosti. Vztrajala sem, da izjavo posnamemo v prodajnem salonu in istočasno pokažemo tudi čudovite kuhinje. Zadihala sem, si nadela nevtralni izraz in nato osredotočeno podala izjavo.

Ko so v proizvodnji  zaposleni zelo negodovali zaradi osebnih ocen in plač, sem   takoj zatem imela sestanek s strokovnimi službami, ki sem ga morala začeti s svežim navdušenjem, saj je bila tudi njihova situacija zelo zahtevna in nisem smela dopustiti, da bi zapadli v malodušje. Zahvalila sem se jim, da so z znižanjem osebnih ocen, sicer neprostovoljno, prispevali k temu, da smo lahko obdržali takšen obseg zaposlenih.

Še bistveno več preklopov je bilo potrebnih v odnosih z zunanjimi partnerji,  posebej potem, ko sem po odhodu komercialne direktorice prevzela še vodenje komercialnega sektorja. Od težkega sestanka z bankirji, kjer jasno poveš, da zmanjkuje sredstev za tekoče poslovanje in da se lahko tovarna vsak trenutek ustavi, greš na sestanek z velikim trgovcem in ga navdušuješ za povečanje prodaje, saj veš, da je to nujno potrebno za preživetje, hkrati pa še ne veš, če bo načrt pridobitve denarja resnično uspel in če boš lahko zagotovil nabavo potrebnega materiala za proizvodnjo. Ali pa govoriš po telefonu s tujim kupcem, ki te nadere, da si popolnoma nesposoben, ker je prišlo do napake pri dobavi, na sestanek pa pred vrati že čakajo drugi poslovni partnerji, ki jih moraš sprejeti s polno energijo. Ali pa imaš v pisarni človeka, ki hoče plačilo svojih terjatev, medtem ko ti je človek, od katerega pričakuješ denar, ponovno postregel z novim izgovorom. Takih situacij je veliko – in bolj ko je podjetje v krizi, večji je razpon med vsemi skrajnostmi.

Notranji mir mi je uspevalo ohranjati tudi s poznopopoldanskimi sprehodi po gozdu, ki so morali biti dovolj dolgi, da je po prvi fazi viharjenja možganov in premlevanja dnevnih dogodkov prišla na vrsto tudi umiritev in zatem sprostitev. V veliko pomoč mi je bilo tudi, ker sem vedela, da se lahko kadarkoli obrnem na svojega osebnega stratega, s katerim sem pogodbo zaradi krize v Svei prekinila, vendar mi je vseeno stal ob strani in tako vzdrževal odnos, ki je omogočal nadaljevanje sodelovanja v bolj ugodnih okoliščinah. 

Osredotočenost in notranji mir sta mi bila pri delu še kako potrebna, saj si nisem mogla dovoliti, da bi me še tako nepričakovana in težka situacija vrgla iz tira, s svojo mirnostjo pa sem lahko kar najbolje usmerjala delo sodelavcev. »Saj ne morem verjeti, a veš, kaj se je pa zdaj zgodilo…,« so se običajno večkrat dnevno začeli pogovori s sodelavko, ki je vsa razburjena prihajala k meni, iz moje pisarne odhajala pomirjena in z načrtom aktivnosti. 

Pri soočanju z vsemi izzivi pa mi je zelo pomagalo tudi razvijanje duhovne inteligence. Ogromno novega znanja sem nabrala iz knjig o duhovni rasti, še več pa od različnih učiteljev, ki sem jih imela možnost srečati. To mi je pomagalo že pri vsakdanjih mini prebojih v Trimu, še posebej pa kasneje, v procesu reševanja in preobrazbe Svee. Vedela sem, da mi bo vsaka izkušnja, ne glede na izid, dala obilje novih spoznanj. Zato sem hotela resnično na polno prispevati in brez rezerv narediti vse, kar je bilo potrebno, da se zgodba Svee uspešno zaključi. Ob tem sem se zavedala, da ni vse v mojih rokah, da je organizacija močnejša od posameznika in da je narava še močnejša. Vendar pa sem bila prepričana, da bo potrpežljivo, srčno in zavzeto delo lahko ustvarilo novo priložnost in da jo bomo pripravljeni izkoristiti, če jo bo narava ponudila.

Zavedala sem se, da voditeljstvo ne pomeni samo voditi v lepem. Vsaka situacija je naravna, iz nje je potrebno nekaj narediti. Nobena situacija ni brezupna, če je osebnost na to pripravljena. Zato sem se težke zgodbe na materialni ravni učila transformirati na ta način in iz tega črpati obnovitveni potencial zase.

Voditeljstvo ne pomeni samo voditi v lepem. Vsaka situacija je naravna, iz nje je potrebno nekaj narediti. Nobena situacija ni brezupna, če je osebnost na to pripravljena.

Morda se sliši čudno, toda notranji mir mi je dajalo tudi to, da sem o situaciji lahko odprto komunicirala z vsemi svojimi sodelavci. Tu ni šlo za kakšne skrite račune ali zasebne interese, cilj je bil skupen vsem, ohraniti dejavnost in delovna mesta.

V najtežjih časih nam je bila vsem dobra spodbuda tudi izjava antropologinje Vesne Vuk Godine, ki sem jo zasledila v eni od njenih kolumn: »Puško lahko vržem v koruzo tudi jutri«. Tudi mi smo si jo dostikrat ponovili in nam je dala moč, da smo tisti dan naredili vse, kar smo lahko.

Puško lahko vržem v koruzo tudi jutri.

Vesna Vuk Godina

V kriznih trenutkih je humor lahko tudi zelo dober katalizator. Sprosti napetosti in odpre polje novih možnosti. Ko je bila situacija v Svei res skrajno napeta, to je bilo v času pred stavko, mi je sin doma dal kričeče rumeno tablico z debelim črnim napisom: »Kdor je do vratu v dreku, naj ne povesi glave.« Ta napis je skoraj vsakogar spravil v smeh. V Svei so ga skopirali na rumen papir in videvala sem ga po stenah v proizvodnji in v pisarnah.

Kdor je do vratu v dreku, naj ne povesi glave.

Neznani avtor

Odlomek iz knjige VODITELJSTVO: Vodenje in sodelovanje, moč in odgovornost,  Sonja Klopčič

Voditeljstvo.si

© 2015–2019 VODITELJSTVO, Vodenje, razvoj in svetovanje,
Sonja Klopčič s.p.

Izvedba: ŠPM

“Dajem impulze za spremembe in utiram nove poti z iskanjem pravičnosti za vse.”

Sonja Klopčič, podjetnica, managerka in voditeljica