Kako daleč je treba potovati za premik v dojemanju?

Ko smo na potovanju, lahko že samo na drugem koncu Slovenije, in srečamo sokrajana, s katerim se doma običajno le bežno pozdravimo, zelo verjetno spregovorimo nekaj prijaznih besed. Če nas pot zanese v druge države, se bomo razveselili Slovenca, ko ga srečamo. Tudi če bomo nekje na tujem srečali koga iz bivše skupne domovine, bomo zagotovo izmenjali nekaj besed. Spomnim se, kako je na konferenci v Rimu Hrvatica, ki živi v Švici, med nekaj sto udeleženkami poiskala naju dve, ki sva prišli iz Slovenije. Čeprav smo se videle prvič, smo čutile, da imamo skupne korenine in pogovor je takoj stekel.

Spomnim se, kako sem bila vesela Kanadčanke, ki nas je sredi indijske avtoceste vzela v svoj taksi, ko se je naš pokvaril. Takoj smo začutili povezavo in preživeli skupaj čudovit dan ob ogledu Taj Mahala. Spomnim se, kako smo bili po nekaj dneh potovanja po jugu Južne Koreje, kjer so nas obdajali sami domačini, veseli srečanja belcev. Ob tem pomislim, kako daleč bi morala potovati, da bi se razveselila ženske, skrite pod črno burko? Kako daleč bi morala potovati, da bi se razveselila Urugvajca, Kitajke ali Sudanca? Kako daleč bi morala potovati, da bi začutila, da smo vsi povezani?

In kako daleč bi morala potovati, da bi razumela, da imajo tudi vse moje podosebnosti, senčne plati, ki mi niso všeč ali pa jih sploh še ne poznam, tudi skupne korenine z vsemi mojimi talenti in dobrimi lastnostmi?

Kako daleč je treba potovati, da prideš v stik sam s sabo?

Bolj pomembno kot dejansko potovanje je pomembno spoznavanje svojega notranjega sveta, potovanje po notranjih pokrajinah, prepoznavanje in odstranjevanje strahov, prepričanj, omejitev.

To je pot voditeljev. To je pot povezovanja in ne ločevanja na nas in one. To je pot zavedanja soodvisnosti. To je pot iskanja dobrega v sebi, v drugih, v situacijah in dogodkih. To je pot nenehnega učenja. To je pot odgovornosti. To je pot prizadevanja za dobrobit vseh. Sčasoma to preide v pot delovanja iz ljubezni do sebe, do sočloveka, do življenja. To je pot sledenja svetlobi, razsvetljevanja sebe in okolice. Razsvetljen človek potuje, ne da bi se premikal.